Več kot sedem let od uveljavitve Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg) veliko društev, (zasebnih) zavodov in ustanov svojih aktov o ustanovitvi še vedno ni uskladilo z zakonom. V razpisih CNVOS za financiranje NVO, ki jih izvajamo skupaj s partnerji, že več kot dve leti v celoti preverjamo izpolnjevanje pogojev, ali je organizacija statutarno NVO ali ne. Te pogoje bo v svojih bodočih javnih razpisih v celoti preverjalo tudi Ministrstvo za javno upravo.

Ministrstvo za javno upravo tako opozarja, da morajo nevladne organizacije, ki še niso uredile svojih ustanovitvenih aktov v skladu z določbami ZNOrg, to storiti čim prej. V prihodnjih javnih razpisih izjave o naknadni uskladitvi ustanovitvenega akta glede pogoja neprofitnosti namreč ne bodo več del razpisne dokumentacije.

Zakon, ki opredeljuje nevladne organizacije, velja že od aprila 2018. Na CNVOS že dlje časa opozarjamo na nujno uskladitev ustanovnih aktov tudi s pogojem neprofitnosti. ZNOrg pravi, da je neprofitna tista organizacija, ki ima v svojem aktu določeno, da:

  • presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje svojega namena ali ciljev,
  • svojega premoženja v nobenem primeru ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe,
  • v primeru prenehanja, po poravnavi vseh obveznosti, svoje premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.

Več o izpolnjevanju pogoja neprofitnosti si lahko preberete tukaj.

Za uskladitev aktov in delovanja morajo poskrbeti tudi nevladne organizacije, za katere zakon določa, da je njihova dejavnost v javnem interesu – lovske in ribiške družine, gasilska društva, društva, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja itn.

Primeri izpolnjevanja pogojev s pojasnili glede na pravno obliko:

Primer
Pojasnilo
Društvo ima v statutu določeno, da se v primeru prenehanja društva njegovo premoženje prenese na občino.
Pogoj glede prenosa premoženja je izpolnjen, saj se v primeru prenehanja društva prenese na občino, ki je nepridobitna oseba javnega prava.
Društvo ima v statutu določeno, da se v primeru prenehanja društva njegovo premoženje prenese na imensko določeno zvezo društev.
Izpolnjevanje pogoja glede prenosa premoženja je odvisno od presoje, ali je takšna imensko določena zveza društev nevladna organizacija. Če zveza izpolnjuje pogoje za nevladno organizacijo, je pogoj izpolnjen, sicer pogoj ni izpolnjen.
Društvo ima v statutu določeno, da lahko društvo preneha tudi, če tako odloči zbor članov, ki mora v takšnem sklepu »določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva."
Pogoj glede prenosa premoženja ni izpolnjen, saj določba ne zagotavlja, da se premoženje prenese na nevladno organizacijo, pač pa omogoča prenos tudi na druge osebe (npr. na zavod ali ustanovo, ki nista nujno nevladni organizaciji).
Društvo ima v statutu določeno, da lahko društvo preneha tudi, če tako odloči zbor članov, ki mora v takšnem sklepu »določiti nevladno organizacijo, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva.«
Drugih določb glede prenosa premoženja v statutu ni.
Pogoj glede prenosa premoženja ni izpolnjen, ker statut določa pravilo samo v primeru prenehanja po odločitvi zbora članov, ne pa tudi v drugih primerih prenehanja društva. Pogoj je namreč izpolnjen samo, če pravilo glede prenosa premoženja velja v vseh primerih prenehanja društva.
Društvo ima v statutu določeno:
»Če društvo preneha, se njegovo premoženje prenese na drugo društvo, zavod ali ustanovo s podobnimi cilji, ki izpolnjuje pogoje za nevladno organizacijo. Če društvo preneha po volji članov, zbor članov v sklepu o prenehanju določi takšno organizacijo, na katero se prenese premoženje društva.«
Pogoj glede prenosa premoženja je s takšnim zapisom izpolnjen.
primer
pojasnilo
Zavod ima v aktu o ustanovitvi glede uporabe presežka navedeno:
»Zavod razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti tako, da jih porabi za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti, lahko pa ga izplača tudi svojim ustanoviteljem.«
Pogoj glede uporabe presežka in prepovedi delitve premoženja ni izpolnjen, ker akt o ustanovitvi omogoča izplačilo presežka prihodkov nad odhodki.
Zavod ima v aktu o ustanovitvi glede uporabe presežka navedeno:
»Zavod razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti tako, da jih porabi za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti in v druge z zakonom določene namene«.
Pogoj glede uporabe presežka in prepovedi delitve premoženja je izpolnjen, ker akt o ustanovitvi ne določa, da se presežek lahko deli. Določba, da se presežek »uporabi za druge z zakonom določene namene« tega ne omogoča.
Zavod ima v aktu o ustanovitvi glede uporabe presežka navedeno:
»Zavod razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti tako, da jih porabi za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti ter izključno za doseganje namena in ciljev zavoda. Zavod svojega premoženja ne deli med ustanovitelje ali druge osebe.«.
Pogoj glede uporabe presežka in prepovedi delitve premoženja je s takšnim zapisom izpolnjen.
Zavod v aktu o ustanovitvi nima določb o usodi premoženja v primeru prenehanja zavoda.
Pogoj glede prenosa premoženja ni izpolnjen, saj takšen zavod lahko v primeru prenehanja prenese premoženje na ustanovitelja ali na katerokoli drugo osebo.  
Zavod ima glede prenosa premoženja v aktu o ustanovitvi navedeno:
»V primeru prenehanja zavoda se sredstva, ki ostanejo po zaključnem stečajnem postopku ali likvidaciji, razdelijo v skladu z veljavno zakonodajo.«. 
Pogoj glede prenosa premoženja ni izpolnjen, saj ni jasno opredeljeno, kaj se zgodi s premoženjem v primeru prenehanja zavoda. »Veljavna zakonodaja« namreč za zavode tega ne ureja. V tem primeru tudi ni mogoče reči, da je »veljavna zakonodaja« Zakon o nevladnih organizacijah, saj ta zavodov sam po sebi ne zavezuje. Nadalje takšna določba ureja prenos premoženja samo v primeru likvidacije in stečaja, ne pa tudi v drugih primerih prenehanja, ki niso urejeni.  
Zavod ima glede prenosa premoženja v aktu o ustanovitvi navedeno:
»Če zavod preneha, se njegovo premoženje, po poravnavi obveznosti, prenese na nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom«. 
Pogoj glede prenosa premoženja je s takšnim zapisom izpolnjen.
primer
pojasnilo
Ustanova ima v aktu o ustanovitvi določeno, da se v primeru prenehanja ustanove njeno premoženje prenese na drugo ustanovo.
Pogoj glede prenosa premoženja ni izpolnjen, saj določba ne zagotavlja, da se premoženje prenese na nevladno organizacijo, pač pa omogoča prenos tudi na ustanovo, ki pogojev za nevladno organizacijo ne izpolnjuje.
Ustanova ima glede prenosa premoženja v aktu o ustanovitvi navedeno:
»Če ustanova preneha, se njeno premoženje, po poravnavi obveznosti, dodeli drugi ustanovi, ki izvaja enak namen in je nevladna organizacija.  Če taka ustanova ne obstaja, se premoženje dodeli ustanovi, ki izvaja podoben namen in je nevladna organizacija.«. 
Pogoj glede prenosa premoženja je s takšnim zapisom izpolnjen.

  

V CNVOS ponovno prirejamo kratko, enourno delavnico, na kateri bo Petra Cilenšek, vodja pravne službe CNVOS, razložila pogoje, po katerih se presoja, ali je organizacija nevladna organizacija, in na praktičnih primerih pokazala, kako je treba popraviti statute ali akte o ustanovitvi, da bo delovanje organizacije skladno z ZNOrg. Napoved delavnice in prijavnico najdete na tej povezavi.