Sprejeti sta strategiji razvoja NVO in prostovoljstva

Strategija razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji do leta 2030

Nevladne organizacije imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju socialnih, kulturnih, okoljskih, vzgojno izobraževalnih, zdravstvenih, športnih, turističnih in drugih storitev. Povezujejo skupnost in s svojimi programi prispevajo k družbeni blaginji. Pogosto zapolnjujejo vrzeli, ki jih javni sektor ne naslavlja, ter delujejo kot zagovorniki človekovih pravic in demokratičnih vrednot.

Predvideni so številni ukrepi v skupni vrednosti dobrih 69 milijonov evrov. Tako je v letu 2027 prvič predviden javni razpis za zagovorniške NVO, v naslednjih štirih letih bo za profesionalizacijo sektorja namenjenih 15 milijonov evrov, še naprej se bo podpiralo NVO pri prijavah na razpise evropske kohezijske politike in zagotavljalo sredstva za sofinanciranje lastnega deleža. Prvič bo za razvoj novih storitev in obravnavanje družbenih izzivov namenjenih 10,7 milijona evrov, predvidena je digitalizacija poslovanja NVO ter razvoj metodologije za merjenje družbenih učinkov.

Strategija kot ključne izzive sektorja izpostavlja:

• administrativne zahteve, ki zmanjšujejo učinkovitost dela,
• kratkoročno in nepredvidljivo financiranje,
• pomanjkanje ustrezne infrastrukture,
• nezadostno in prepozno sodelovanje z državo ter lokalnimi skupnostmi.

Razvoj sektorja temelji na večji transparentnosti in odgovornosti pri delovanju in financiranju, zgodnejšem vključevanju NVO v pripravo politik, krepitvi podpornega okolja ter stabilnejšem financiranju programov in projektov.

Trije glavni cilji, ki jih določa Strategija razvoja nevladnih organizacij, so:

• okrepitev sodelovanja države in lokalnih skupnosti z NVO pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju predpisov ter politik,
• okrepitev učinkovitosti, transparentnosti in stabilnosti javnega financiranja NVO,
• okrepitev zmogljivosti družbenega inoviranja in razvoja storitev v NVO.

Ob sprejetju strategije je svojo izjavo podal tudi Goran Forbici, direktor CNVOS-a:

»Sprejeta nevladniška strategija do leta 2030 je dovolj smel in obetaven dokument. Najpomembneje je, da predvideva za okoli 70 milijonov investicij v družbene inovacije v nevladnem sektorju ter v nadaljevanje njegove profesionalizacije. Predvidena so tudi vlaganja v krepitev demokracije, pravne države ter varstvo človekovih pravic, da se nam končno za javna vlaganja vanje ne bo več treba zanašati samo na Evropsko komisijo, ki je že pred leti razumela, da demokracija in liberalne svoboščine niso samoumevne, temveč vedno (znova) izborjene. Vlada je hkrati razumela, da so tudi za nevladni sektor potrebne administrativne razbremenitve in jih s strategijo napovedala. Ne gre niti mimo dejstva, da je ministrstvo za javno upravo pripravo strategije (skupaj s sestrsko prostovoljsko strategijo) peljalo zgledno vključujoče, od razgrnitve izhodišč preko posvetovanj in vključitve nevladniških članov vladnega Sveta za razvoj prostovoljstva in nevladnih organizacij v delovno skupino. Naj bo zato podobno zgledna tudi implementacija strategije. Prejšnji ni uspelo; zelo hitro je - kakor mnoge druge strategije ob menjavah vlad - postala mrtva črka na papirju. A ravno zato implementacija sprejete nevladniške strategije ni odvisna samo od vlad in koalicij, temveč tudi od nas, nevladnikov, in tega, kaj zmoremo in hočemo sami narediti za ohranitev liberalnega reda, demokracije in pravne države.«

Strategija razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do leta 2030

Strategija razvoja prostovoljstva je prvič pripravljena kot samostojen dokument, čeprav se s strategijo razvoja NVO tesno povezuje.

Strategija poudarja prostovoljstvo kot pomemben dejavnik družbene blaginje. Prostovoljci prispevajo h kakovosti življenja ljudi in povezanosti skupnosti. Namen dokumenta je okrepiti temelje prostovoljstva, povečati njegovo dostopnost ter zagotoviti, da bo prostovoljsko delo tudi v prihodnje prispevalo k stabilni, solidarni in povezani družbi.

Podprto je organizirano prostovoljstvo, ki poteka v prostovoljskih organizacijah in organizacijah s prostovoljskim programom. Poudarjen je pomen stabilnega financiranja, jasnega zakonodajnega okvira in podpornega okolja.

Opredeljenih je pet strateških ciljev:

• stabilno in trajnostno okolje za prostovoljske organizacije,
• krepitev operativnih in upravljavskih zmogljivosti,
• povečanje števila prostovoljcev in zagotavljanje kakovostne prostovoljske izkušnje,
• večja prepoznavnost prostovoljstva,
• prostovoljski programi za reševanje družbenih izzivov.

Predvideno je sodelovanje države, občin, izobraževalnih ustanov in gospodarstva. Med ukrepi so večletni razpisi, sistemske rešitve zavarovanja prostovoljcev, krepitev regionalnih stičišč, profesionalizacija mentorjev, promocijske kampanje ter raziskave o stanju prostovoljstva.