Javno pismo direktorja CNVOS predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću

Spoštovani predsednik Državnega zbora,

ob včerajšnji javni zahtevi poslanke Katje Kokot za ukrepanje zoper Inštitut Danes je nov dan ter vloženi kazenski ovadbi zoper Filipa Dobranića iz taistega inštituta se zastavlja vprašanje, ali naši poslanci, predvsem pa predsednik Državnega zbora, še razumejo, kaj demokracija pomeni in kaj je v njej dovoljeno, kaj pa prepovedano.

Poslanko pekli Dobranićeva sredina napoved, da bo skupaj s svojimi poslanskimi kolegi iz Resni.ce naslednji teden najverjetneje glasovala zoper dopustnost referenduma o razkrojnem zakonu, in njegov apel vsem, še zlasti volivcem Resni.ce, naj ne bodo samo pazljivi, kako bodo poslanci glasovali, ampak naj začnejo tudi pritiskati, da jim pravice do referenduma ne bi ukradli. Šlo naj bi za »nedopustno poimensko targetiranje izvoljenih predstavnikov ljudstva« oziroma »ustvarjanje organiziranega pritiska na izvoljene predstavnike ljudstva pri izvrševanju njihove ustavne funkcije.«

Namesto, da ste ji pritegnili ter hkrati nezrelo komentirali, da gre za »krik ranjene zveri, ki izgublja svojo dominacijo in svoje posle v okviru proračuna,« bi jo lahko spomnili, da je bilo poimensko izpostavljanje točno določenih politikov – poslancev ali ministrov – ter pozivanje k vplivanju in pritiskom nanje vsakodnevna praksa njenega predsednika od leta 2020 naprej in poglavitna strategija za vaš in njen letošnji preboj v državni zbor.

14. novembra 2021 ste na primer javno zapisali:

»Ni več časa in prostora za politično korektnost!!! To so kriminalci!!! (…) Za bankrot države, opustošenje, za vsakega “obolelega” in pokojnika zaradi stanja v zdravstvu, so krivi Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek in tisti, ki so to tiho podpirali - Alenka Bratušek, Zmago Jelinčič Plemeniti, Tanja Fajon, Luka Mesec in konvertiti iz DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Vsi oni s celotno sestavo parlamenta torej!!! (…) Ni več časa in prostora za politično korektnost!!! To so kriminalci!!! To je del režima, ki nam vlada že 30 let. Ne dovolite ljudje, da taki ostudneži s prstom kažejo na vas. Na volitvah jih moramo odpihniti.«

Morda bi ji ob tem veljalo pojasniti še nekaj osnov sodobnega demokratičnega parlamentarizma:

  • V Republiki Sloveniji smo že pred več kot tridesetimi leti odpravili božanski status in malikovanje oblastnikov ter kazensko preganjanje besedne kritike oblasti, saj je bil zakon o uporabi podobe in imena Josipa Broza Tita razveljavljen 23. 12. 1991, 133. člen Kazenskega zakonika SFRJ in s tem verbalni delikt pa 31. 12. 1994.
  • Zakonodajni postopki in glasovanja o zakonih so pri nas javni, ker smo tajni uradni list ukinili že leta 1988.
  • Politika ni zasebni klub političnih elit, temveč odločanje o pravilih, po katerih bomo skupaj živeli, in o porabi denarja, ki ga vsi skupaj prispevamo z davki. Zato je politika stvar vseh državljanov, ne zgolj privilegij izbranih.
  • Vsakdo, ki meni, da je državljanom dovoljena zgolj vloga občinstva s kokicami pred zasloni, je zgrešil stoletje. Ustava in zakoni nikomur ne prepovedujejo političnega govora, kritike politikov ali pozivanja ljudi k političnemu delovanju in pritisku na oblast. Prav tako nikjer ne piše, da smejo politiko komentirati samo parlamentarne stranke. Vsakdo sme imeti politična stališča in vsakdo lahko skuša vplivati na politične odločitve – pred volitvami in po njih, med referendumskimi kampanjami ali mimo njih.
  • In nenazadnje: ustava in zakon jasno opredeljujeta naloge in pooblastila predsednika državnega zbora ter jih omejujeta na koordinacijo dela državnega zbora in skrb za red na njegovih sejah. In zato bi si predsednik državnega zbora z zahtevami, naj državni organi preverjajo javno financiranje zasebnih organizacij ali ga celo suspendirajo, lahko hitro sam prislužil kazenske ovadbe zaradi prekoračitve svojih pooblastil in vmešavanja v izvršilno vejo oblasti.

Drugače povedano: Filip Dobranić v sredo ni storil ali izrekel ničesar nedopustnega, kaj šele nezakonitega. Samo izvrševal je svojo ustavno pravico do svobode govora in politične kritike.

Poslanci po ustavi glasujejo izključno po svoji vesti in niso vezani na nobena navodila. Zato so poimensko odgovorni za svoja glasovanja in se ne morejo skrivati za večino, za stranko ali za disciplino poslanske skupine.

Če je zato v tej zgodbi kaj nedopustnega in nesprejemljivega, je to prav poslankino pritoževanje nad tem, da v sredo ni šlo za splošno kritiko, temveč za poimensko izpostavljanje. Kajti takšno pritoževanje pomeni zgolj bežanje pred njeno individualno politično odgovornostjo.

Nedopusten in nesprejemljiv je tudi poziv političnega funkcionarja državnim organom, naj zaradi politične kritike sankcionirajo konkretnega posameznika in njegovo organizacijo. Gre za učbeniški primer političnega pritiska in obračunavanja, po vzoru praks iz Orbanove Madžarske ter Hojs-Janševih zakamufliranih covidnih navodil policiji in drugim organom za obračunavanje s protestniki in kritiki.

Enako velja za vlaganje kazenskih ovadb zaradi politične kritike. Seveda je vsem jasno, da si Filip Dobranić zaradi za lase privlečene kazenske ovadbe ne bo pustil vzeti javne besede. Njen cilj zato ni pritisk nanj, temveč zastraševanje vseh drugih – da jim kritika politike in politikov v prihodnje sploh ne bi več padla na pamet.

Nismo nasedli v letih 2020–2022, zato ne bomo niti zdaj. Nekateri so za vstop v državni zbor gradili kariero na boju proti zatiranju politične kritike, danes pa posegajo natanko po istem repertoarju. Težko je spregledati ironijo, da stranka z geslom »Moč ljudem« problematizira prav to, da ti isti ljudje spremljajo in komentirajo delo svojih predstavnikov. Še večja ironija pa je, da prijave tožilstvu zaradi pozivov k referendumskemu odločanju prihajajo prav iz stranke, ki je volivcem obljubljala več referendumov.

Goran Forbici

direktor