Hvala bogu za Jerneja Vrtvovca

Še včeraj marsikdo ni verjel niti Spomenki Hribar, Pavletu Gantarju, Francu Juriju, Igorju Vidmarju, Rastko Močniku, Vladu Miheljaku in Gregorju Tomcu, nekdanjim članom upravičeno slavnega Odbora za varstvo človekovih pravic iz leta 1988, ko so ob najavi pobude za referendum proti politični policiji povedali isto: da nas Janša in njegovi sateliti vračajo 38 let nazaj, v čase, ko je morala civilna družba zaradi identičnih metod JLA Janšo vleči iz zapora.

Treba je priznati: novela je spretno napisana. Navidez tehnične spremembe so podložene z leporečenjem o iskrenem prizadevanju za odpravo neustavnosti, ki naj bi jih že leta 2011 naložilo ustavno sodišče.

Na srečo je predlagatelje hitro razkrinkala že zakonodajno-pravna služba državnega zbora. V svojem mnenju je razbila praktično vsako njihovo trditev. Ne samo, da ne drži nič o odpravljanju neustavnosti – resnica je ravno nasprotna: črtajo in ukinjajo določbe, s katerimi so se v zadnjih letih odpravljale neustavnosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče. Namesto da bi neustavnosti odpravljala, jih novela znova uvaja. In to najhujše vrste – ker posega v pravico do osnovnega pravnega varstva. Kaj posega? Kar črta jo. Po novem bodo preiskovalne komisije lahko brez sodne odredbe preiskovale praktično vsakogar: od bank pridobivale podatke o bančnih računih, od operaterjev podatke o zasebnih komunikacijah, od imetnikov gradiv avdio- in videoposnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. In to brez možnosti, da bi se prizadeti lahko pravočasno pritožili.

Pa je še vedno ostalo veliko nejevernih Tomažev. Tudi potem, ko sta novelo v ponedeljek raztrgali še varuhinja človekovih pravic in Pravna mreža za varstvo demokracije s povsem enako kritiko: brišejo se osnovne varovalke pred politično zlorabo parlamentarnih preiskovalnih komisij in omogoča njihova instrumentalizacija za obračunavanje s političnimi nasprotniki.

Za vse, ki še vedno dvomijo, je zato koristno naslednje vprašanje: zakaj bi SDS in NSi zadnji mesec in pol zavlačevali z ustanovitvijo svojih preiskovalnih komisij in čakali na sprejem novele, če ne zato, ker jim bo ukinitev možnosti ustavnih pritožb zoper ustanovitev komisij in njihove dokazne sklepe bistveno olajšala obračun z vsemi, ki so jima bili v preteklosti ali pa jima bodo v prihodnosti napoti, pri aferi Black Cube ali kje drugje? Če teh namenov ne bi bilo, bi komisiji, predlagani 10. aprila in 15. maja, že zdavnaj ustanovili. Glasov imajo očitno dovolj.

Ampak hvala bogu je nato pred kamero POP TV končno zakorakal Jernej Vrtovec, ki si po včerajšnji, očitno precej nepričakovani referendumski pobudi, preprosto ni več mogel pomagati in je prostodušno izstrelil: hočemo preiskovati Jašo Jenulla in ga tudi bomo.

Hvala, gospod Vrtovec. Hvala, ker ste končno priznali in potrdili bistvo. A podpisi se ne zbirajo zaradi Jaše – in tudi ne zaradi Nike, Grege ali Filipa. Zbirajo se zaradi vseh Janezov, Sabin, Markotov, Petrov, Brin, Tanj, Metodov, Adijev in vseh drugih, kakršnih koli imen že, ki so si ali si še bodo drznili biti kritični do oblasti – vaše ali katere koli prihodnje – ter razkrivati korupcijo in braniti demokracijo. Podpisov se ne zbira zato, da bi branili »naše«, temveč zato, da bi preprečili policijsko državo, v kateri ni zapovedana svoboda govora, ampak poslušnost oblasti.

Ironija vsega skupaj pa je, da hoče možnost pritožb zoper preiskovalke ukiniti ravno stranka, ki je še lansko jesen – da bi skrila sumljivo financiranje svojega strankarskega inštituta in operativcev – na vse pretege otepala zahtev preiskovalne komisije pod vodstvom Tamare Vonta in zoper njo uporabila natanko vsa tista pravna sredstva, ki jih zdaj briše iz zakona.

Gospod Vrtovec – če si proti zlorabi moči samo takrat, ko nisi na oblasti, potem nisi demokrat. In predvsem ne razumeš, kaj demokracija sploh je.

Goran Forbici, direktor CNVOS