Izjemni dosežki sami po sebi niso dovolj, da bi nevladna organizacija uživala podporo širše javnosti. Nevladne organizacije, ki ne vedo, kako predstaviti svoje delovanje, praviloma nimajo širokega kroga podpornikov. In obratno: nevladne organizacije, ki vedo, kaj in kako komunicirati, so tiste, ki uživajo javno podporo in zaupanje. Zbrali smo nekaj ključnih nasvetov za uspešno komuniciranje iz članka Constituency Building: Insights and Ideas.
Transparentno povejte, kakšni so vaši cilji in kako se financirate. Tako z etičnega kot pragmatičnega stališča je bolje, da javnosti razložite, kakšen je npr. delež prihodkov iz javnih sredstev, koliko denarja ste prejeli od donatorjev, koliko od članarin in koliko zaslužite s tržno dejavnostjo, če jo izvajate, kot pa da se vprašanju o financiranju izogibate ali nanj odgovarjate nejasno. Pripravite si jasno preglednico o financiranju in jo objavite na svojih spletnih straneh, kjer bo dostopna vsem.
Za učinkovito mobilizacijo javnosti uporabljajte sredstva in orodja, ki k aktivnemu sodelovanju vabijo posameznika. To so lahko na primer platforme, ki posameznikom na enostaven način omogočijo, da politikom pošljejo prilagojena sporočila, ali pa dobro izbrani ključniki (heštegi), ki jih posvojijo uporabniki družbenih omrežij. Podporniki tako dobijo svoj glas. Pri tem morate seveda upoštevati, da se bo večina ljudi najraje odločila za sodelovanje, ki od njih ne terja pretirane dejavnosti, na primer sodelovanje v anketi na družbenih omrežjih, kjer svoj glas izrazijo z všečkom.
Legitimnost organizacije dokazujte z učinki svojega delovanja. To ni lahka naloga. Družbene spremembe so rezultat več dejavnikov in zasluge ima po navadi več organizacij. Storitvene organizacije lahko pozitivne učinke dokazujete z zadovoljstvom uporabnikov vaših storitev, prikazom meritev več dejavnikov v različnih časovnih obdobjih ali pa na primer s kontrolnimi skupinami. Slednje so sicer najboljši način za dokazovanje sprememb, a so drage in zelo redko uporabljene v nevladnem sektorju.
Mnogo organizacij učinke ocenjuje zgolj, ko se približuje konec projekta, to pa je pogosto prepozno za smiselno oz. koristno evalvacijo. Merjenje končnega stanja, ne da bi poznali začetno stanje, namreč ni pretirano informativno. Zagovorniške organizacije, ki si prizadevate za spremembo zakonodaje, svojega vpliva ne morete dokazovati s testnimi skupinami. Vaš želeni učinek je spremenjeni zakon. Da bi dokazali, da ste sodelovali pri spremembi zakona, javnost obveščajte o svojih prizadevanjih za spremembo in o želenem cilju. Za zagovorniške nevladne organizacije je torej pomembno, da sporočate »kaj« in ne »koliko«.
Podporniki, ki podajo lastne zamisli za kampanje, se bodo raje aktivno vključili in bodo bolj motivirani, da bodo te zamisli še naprej razvijali kot prostovoljci. Dober primer je češki »Ekovýzva« (Eko izziv), ki ga je razvila mala skupina prostovoljcev Greenpeacea. Izziv je na Češkem prerasel v nacionalno kampanjo, v kateri ljudi pozivajo, naj za en mesec, aprila, spremenijo svoje obnašanje. Dejstvo, da je zamisel male skupine prostovoljcev postala tako uspešna, je pobudnike zamisli tako razveselila, da so jo pomagali razvijati še naprej. Pri tem velja opozoriti, da pred odločitvijo za projekt ali kampanjo zamisli seveda testirajte – tako kot podjetja testirajo svoje zamisli in prototipe, preden jih lansirajo.
Uporabljajte jezik, ki je primeren za vašo ciljno skupino. Pripovedujte zgodbe, pomagajte si s slikami, pripravljene pa imejte tudi zanesljive analize in empirične podatke, ki utemeljujejo vaše trditve. Svojih trditev in argumentov ne poenostavljajte do poneumljenja, vendar pazite, da za sporočanje izberete sodobne in neposredne načine. Za sodobni življenjski slog je morda najbolj primerna »večplastna« komunikacija: osnovni argument podajte v zelo jedrnati obliki, a prejemniku ponudite dodatno gradivo, ki omogoča nadaljnje raziskovanje teme. Zapletene infografike z več grafi so dandanes zastarele – naj ne bodo paradni konj vašega sporočila. Po navadi od naslovnika terjajo precej časa, da izloči ključne informacije. Boljša izbira je en sam dobro izbran in izpopolnjen graf, ki sporoča eno, najpomembnejšo stvar.
Prirejeno po: Constituency Building: Insights and Ideas, ur. Jaromír Mazák (Karlova univerza v Pragi) in Boris Strečanský (Center za filantropijo v Bratislavi)
____________________
Pripravo tega prispevka je sofinanciralo Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za NVO v okviru Javnega razpisa za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2019 - 2023.