CNVOS z močnimi pomisleki do novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

CNVOS poziva k temeljitemu razmisleku o predlogu novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Besedilo aktualnega predloga je neživljenjsko, dvoumno, ponekod pa celo naravnost napačen prevod direktive EU, ki se jo želi implementirati, in bo vodilo do absurdnih, skoraj zastrašujočih in potencialno neustavnih kršitev pravic državljanov. Poziv, ki smo ga naslovili na urad za preprečevanje pranja denarja, in predlog dopolnitve zakona objavljamo v nadaljevanju.

1. september 2015

Spoštovani direktor Urada za preprečevanje pranja denarja,

ob vrnitvi s poletnih dopustov nas je pričakal predlog novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki naj bi prenesel nove ukrepe pred kratkim sprejete direktive EU na tem področju. Priprava predloga je bila to pot rekordno hitra (direktiva je bila sprejeta šele maja letos, objavljena junija, čas za prenos direktive pa imamo do leta 2017), kar je z vidika običajnih zamud pri prenosu direktiv vsekakor pohvalno. Vendar pa cena za to vseeno ne bi smelo biti besedilo, ki je neživljenjsko, dvoumno, ponekod pa celo naravnost napačen prevod direktive EU in ki v primerih, ko nam s težavo le uspe razvozlati njegove končne učinke, vodi do absurdnih, skoraj zastrašujočih in potencialno neustavnih kršitev pravic državljanov.

Prva težava je zmešnjava glede novih javnih registrov »dejanskih lastnikov« pravnih oseb. Zakonski predlog pravi, da so pri nas, ko gre za neprofitne pravne osebe, to kar vsi ustanovitelji, kar privede do nekaj hudih nesmislov – pomeni namreč, da bo v register moral vsakdo, ki je kdaj ustanovil društvo, politično stranko ali kaj podobnega, denimo tudi Luka Šter, ki je bil na prelomu 20. stoletja gotovo ključen pri ustanovitvi Prostovoljnega gasilskega društva Vodice, a na pokopališču svojega domačega kraja v miru počiva že od leta 1905. Vprašanje, kako bi nam naj to pomagalo pri boju zoper pranje denarja in terorizem, je seveda lahko samo retorično.

Huje od takšnih in podobnih praktičnih nesmislov je, da predlog predvideva zbiranje, obdelavo in javno objavo podatkov o posameznikovi veroizpovedi, politični oz. strankarski opredeljenosti, zdravstvenem stanju ipd. Situacija, ko po osebne podatke ustanoviteljev društev okuženih z virusom HIV ali društev rakavih bolnikov ali pa denimo ustanoviteljev združenj istospolno usmerjenih ne bo treba dlje kot do registra pri ministrstvu za finance, je, tega najbrž ni potrebno posebej poudarjati, hudo problematična. Še več, trenutni predlog zakona pravi, da naj bodo ti registri javni, čeprav tega direktiva ne zahteva in celo pravi, da je potrebno pri zbiranju osebnih podatkov dobro pretehtati pravice državljanov, vključno z zaščito občutljivih podatkov.

Ker je bil predlog na več mestih močno enigmatičen, smo se po pojasnila o pomenu in razlogih za določbe obrnili na urad. Tam pa smo  na svoje presenečenje od pristojne uslužbenke prejeli odgovor, katerega sporočilo je bilo, da nam napisanih rešitev ne morejo pojasniti, ker so jih bolj ali manj prekopirali iz tudi njim nejasne direktive.

Na tem mestu je postala zagonetka prehuda. Čeprav se povsem strinjamo, da trenutnega besedila v mnogih delih preprosto ni mogoče razumeti, smo bili kljub temu do sedaj pod vtisom, da pravila strokovnosti že pri prevajalskem poklicu zahtevajo, da prevajalec razume besedilo, ki ga prevaja. Za to, kako je mogoče in sprejemljivo, da svojega besedila v celoti ne razume pripravljalec zakona, pa kljub temu predlaga, da to isto besedilo postane naša najnovejša zakonodaja, pa nikakor ne uspemo najti primernega pojasnila.

Ne preostane nam torej drugega, da urad povprašamo, ali ne bi bil namesto nadaljevanja postopka bolj smiseln temeljit ponovni razmislek, začenši z natančnejšim prevodom in razumevanjem direktive. Glede na to, da imamo za sprejem zakona časa še kar dve leti, bi si morebiti lahko privoščili še neluksuzno presojo učinkov predlaganega zakona, odsotnosti katere ravno tako ne uspemo zlepa upravičiti ali pojasniti.

Kljub težavam z razumevanjem predloga (brez in z asistenco urada) smo uspeli sestaviti nekaj pripomb, ki upamo, da vam bodo v pomoč pri delu – najdete jih v priloženi prilogi. Na prvem mestu pa naj vendarle velja poziv k temeljitemu ponovnemu razmisleku o pristopu k zakonu in morda tudi na splošno o načinu, kako se lotevamo procesa implementacije zakonodaje EU. Tehnika prevajanja najbrž ne more biti v prvem planu, saj to nasprotuje bistvu direktiv in smislu obstoja pristojnosti nacionalnega zakonodajalca, ki naj bi, bolje kot to lahko stori oddaljeni Bruselj, presodil o prenosu ukrepov na način, ki bo v domačem pravnem redu učinkovito dosegel zastavljene cilje in kar najbolje koristil državljanom. Temeljit, kritičen in življenjski pristop je najbrž še posebej bistven v primeru, ko je lahko rezultat napačne implementacije nekoristno, a nevarno oženje pravic državljanov, kot to vidimo na primeru aktualnega predloga Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

V upanju, da boste zgornje pripombe upoštevali in nanje tudi odgovorili, vas lepo pozdravljamo.

S spoštovanjem,

Goran Forbici
direktor CNVOS
 

Spremni dopis    Predlogi dopolnitev osnutka ZPPDFT