Nova Uredba EU o varstvu podatkov (t. i. Uredba GDPR), ki bo začela veljati 25. maja 2018, prinaša za upravljalce osebnih podatkov (kamor sodijo tudi NVO) tudi nove obveznosti o tem, kako zagotavljati t. i. pravico do prenosljivosti osebnih podatkov, to je pravico, da upravljavec podatkov posamezniku na njegovo zahtevo posreduje podatke, ki jih ima o njem, in to v posebni, splošno uporabljivi obliki.

Nova Uredba EU o varstvu podatkov (t. i. Uredba GDPR), ki bo začela veljati 25. maja 2018, prinaša za upravljalce osebnih podatkov več novih obveznosti. Ena od teh je tudi ta, da morajo upravljalci osebnih podatkov (to so osebe, ki imajo oziroma ki kakorkoli uporabljajo osebne podatke – sem sodijo tudi nevladne organizacije) vse osebne podatke, ki so jih kadarkoli in na kakršen koli način prejeli od posameznika, te posamezniku na njegovo zahtevo tudi razkriti.

 

Takšna obveznost ni povsem nova, saj jo pozna tudi že obstoječi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Omenjena Uredba to pravico nadgrajuje, saj po novem ne bo zadoščalo samo, da upravljavec posameznika na poljuben način s temi podatki seznani (npr. da mu izročijo kopijo dokumentov ali da mu te podatke naniza v pisnem dopisu), pač pa mu bo moral te podatke posredovati v »splošno uporabljivi« in strojno berljivi obliki. Na takšen način bo lahko posameznik te podatke lažje uporabil tudi sam ali pa jih posredoval kakšnemu drugemu upravljalcu, ne da bi jih moral še enkrat pisati »na roko« ali vnašati v spletne obrazce. Z drugimi besedami, upravljalec bo te podatke moral zagotoviti v obliki, ki omogoča prenos podatkov drugam in vpis v druge baze podatkov brez večjih težav (zato je tudi govora o pravici do prenosljivosti). S tem se sledi tudi enemu od ciljev nove uredbe, to je večja prenosljivost in prost pretok osebnih podatkov.

 

Uredba poleg same pravice, da se osebni podatki na takšen način posredujejo posamezniku, na katerega se nanašajo, daje posamezniku tudi pravico, da od upravljalca (tudi od NVO) lahko zahteva tudi, da ta sam pošlje te podatke nekemu drugemu upravljalcu, kot ga določi posameznik. Recimo – član društva, ki bi se želel včlaniti v neko drugo »konkurenčno« društvo, bi lahko od društva, katerega član je že, zahteval, da njegove podatke posreduje drugemu društvu (to so poleg njegovih osnovnih podatkov lahko tudi drugi podatki, ki jih je društvo zbralo o njemu – npr. katerih dejavnosti se je udeleževal in podobno).