Ministrstvo za okolje in prostor je v javno razpravo posredovalo osnutek novega Gradbenega zakona (GZ-1), s katerim sporna določila, ki so bila sprejeta v okviru t.i. interventnih zakonov za blaženje posledic epidemije bolezni COVID-19, prenaša v redno zakonodajo. Med njimi so tudi določila, zoper katera tečejo postopki na Ustavnem sodišču.
Četudi je na portalu e-demokracija GZ-1 objavljen kot Zakon o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona, ne gre za spremembo obstoječega zakona, ampak za popolnoma nov gradbeni zakon, ki z novimi rešitvami prinaša tudi vrsto škodljivih sprememb.
Tako se med drugim investitorjem dovoljuje, da na svojo odgovornost začnejo z gradnjo še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, torej takoj po dokončnosti gradbenega dovoljenja. O tej rešitvi sicer trenutno že poteka postopek pred Ustavnim sodiščem. Na novo je ministrstvo za okolje in prostor določeno tudi kot pristojno za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje investicij, kot strateško investicijo določi Vlada Republike Slovenije, pri tem pa ni jasno določene možnosti pritožbe. Lahko se tako zgodi, da bo ministrstvo tako pripravljalec akta kot tudi tisti, ki ga bo potrdil.
Prav tako pa nov zakon trajno spreminja pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v integralnih postopkih in vložitvi tožb. Osnutek namreč zaostruje pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri presoji vplivov gradnje na okolje, tako kot je to uredila novela Zakona o ohranjanju narave. Tako država še naprej vodi politiko povečevanja možnosti za napake, saj se omejuje delovanje tistih, ki lahko na te napake sploh opozarjajo. S tem se pa posledično tudi dokončno ukinja nadzor sodišč nad odločitvami ministrstva za okolje in prostor.
O novi gradbeni zakonodaji Ministrstvo za okolje in prostor zbira pripombe in predloge, ki jih lahko vsi zainteresirani posredujete do 31. avgusta 2020 na naslov gp.mop@gov.si ali preko portala e-demokracija. Ne ostanimo tiho.
